V četrtek, 19. oktobra je v prostorih Slovenske matice potekala okrogla miza z naslovom Post-pandemična družba tveganja in anomični sindrom. Na okrogli mizi so sodelovali:

– Dr. Blaž Mesec, ki je predstavil kritični pogled na zbornik Analiza učinkovitosti obvladovanja epidemije v Sloveniji – mednarodni in interdisciplinarni vidiki, ki je izšel v okviru istoimenskega projekta CRP; 

– Dr. Darka Podmenik, ki je uvodoma spregovorila o neupoštevanju preteklih izkušenj in nepripravljenost držav na pandemijo. Neujemanje med informacijami in prepričanji, neskladnost med vrednotami in vedenjem, nezaupanje v politične ukrepe in znanje strokovnjakov ter vrsta nezadostno oskrbljenih potreb prizadetega in prestrašenega prebivalstva so pokazatelji ne le zdravstvene, pač pa tudi družbene krize. Nadalje je predstavila problematiko spregledanja družine kot temeljne družbene entitete v času pandemije.

– Dr. Frane Adam je predstavil sociološki in širši družboslovni ter humanistični uvid v pojave, ki smo jim bili priča med in po pandemiji. Izpostavil je strukturne premike in hitre družbene spremembe, ki prehitevajo regulativne in etične okvire. V tem kontekstu govori predvsem o anomiji, ki se kaže v amneziji in kratkem zgodovinskem spominu, hipokriziji oz. kamelonostvu, spoznavnem neskladju (kognitivni disonanci) in (patološkem) narcisizmu. Izpostavil je tudi vse večji relativizem in njegovo povezanost z družbenim pluralizmom. Njegova izhodišča za diskusijo lahko preberete tukaj.

– Dr. Maruša Gorišek je spregovorila o ključnih lekcijah pandemije z vidika vloge znanja in ekspertov v družbi. Izkazalo se je, da se eksperte prepogosto razume kot enotno, soglasno skupino, znanost pa kot nezmotljivo. Iz tega izhaja diskurz deljenja na eksperte in laike ter o zaupanju v znanost. Opazujemo lahko odpor dela ljudi do znanosti, hkrati pa prihaja do krize legitimnosti tudi znotraj znanosti. Izkušnje po pandemiji pa ne kažejo, da smo se iz tega kaj naučili. Priča smo nadaljevanju enakih mehanizmov vključevanja ekspertov v politično odločanje in iskanje hitrih ter instantnih rešitev za rešitev problemov odpora do znanosti in krize legitimnosti znanosti.