Zaupanje v znanost: preseganje zmotnih predstav in notranjih ovir

Glavno raziskovalno vprašanje se glasi: Kako ljudje oblikujejo in utemeljujejo svoje poglede na znanost in kako to vpliva na njihovo odločanje o vprašanjih, povezanih z znanostjo?   Znanstvenizacija družbe (angl. scientisation) je proces, v katerem strokovno znanje in razumevanje informacij postajata vse pomembnejša za življenje posameznika in za njegovo orientacijo v družbi. Socializacija znanosti po eni strani spodbuja razvoj aplikativnega znanstvenega znanja in aktivno vlogo družbe, ki “odgovarja znanosti” (glej tudi Weingart, 2008). Vendar pa je mogoče opaziti da, se nekateri deli družbe upirajo znanosti in znanstvenim mnenjem ter se osredotočajo na iskanje podatkov in pojasnil, ki potrjujejo njihova že obstoječa mnenja. To smo lahko še posebej izrazito opazili med pandemijo COVID-19, ko so se teorije zarote hitro širile. To je sprožilo razprave o pomenu javnega zaupanja v znanost in spodbudilo merjenje odnosa javnosti do znanosti v javnomnenjskih anketah, na primer v Evrobarometru.

Vendar takšen način merjenja zaenkrat znanost in znanstvenike obravnava na preveč poenostavljen način. Vprašanja v javnomnenjskih anketah pogosto predpostavljajo, da znanost ustvarja informacije in znanje, ki imajo status dokončne resnice; da se znanost vedno kaže v rezultatih, ki so pozitivni oz. jih je treba sprejeti kot pozitivne; da znanost lahko nadomesti politično odločanje; ter da vsa znanstvena področja uporabljajo isto znanstveno metodo (Au idr. 2024; Pardo in Calvo 2002). Z raziskovalnim projektom želimo to perspektivo razširiti, nasloviti večplastnost odnosa javnosti do znanosti in njene vloge v sodobnih družbah ter osvetliti heterogenost znotraj znanstvene skupnosti.

Zastavili smo si naslednje cilje:

1. Poglobiti razumevanje odnosa javnosti do znanosti in načinov, kako se ta odnos oblikuje, ter ugotoviti, kateri akterji igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju javnega mnenja o znanosti in njeni vlogi v sodobnih družbah. 
2. Preveriti, kako nasprotujoča si mnenja znotraj znanstvene skupnosti vplivajo na odnos javnosti do znanosti, vedenje ljudi in odločanje o vprašanjih povezanih z znanostjo. Nadalje želimo to razumevanje poglobiti s proučevanjem tega, kako znanstveniki in raziskovalci dojemajo konflikte znotraj znanosti in možnosti za njihovo reševanje.
3. Ugotoviti, kako uspešni so lahko trenutno predlagani pristopi za naslavljanje odnosa javnosti do znanosti ter za reševanje konfliktov znotraj znanosti, in predlagati alternativne rešitve. 
4. Ugotoviti, kako je mogoče odnos javnosti do znanosti in odnos znanstvenikov do znanstvene skupnosti opazovati v širšem družbenem kontekstu in v ta namen razviti nove načine merjenja javnega mnenja o znanosti in zaupanja v znanost.

Za doseganje ciljev projekt temelji na pristopu, ki v ospredje postavlja zbiranje kvalitativnih podatkov, saj ti omogočajo bolj poglobljeno razumevanje izbranih pojavov. S tem si prizadevamo razviti nove načine merjenja odnosa javnega mnenja do znanosti, ki nam bodo omogočili tudi oblikovanje priporočil za izboljšave trenutnih merskih instrumentov. Namesto ankete bomo tekom projekta izvedli več pogovornih skupin z raznolikimi skupinami udeležencev, pri preučevanju znanstvene skupnosti pa bomo izvedli pol-strukturirane intervjuje ter Delfi metodo za doseganje soglasja med eksperti (glej tudi Poplas Susič 2012) . Kombinacija različnih raziskovalnih metod, podatkov in pristopov poudarja potrebo po meddisciplinarnem sodelovanju in večji refleksivnosti.